Opis in nega zgodnje zrele češnje Shpanka

Opis sorte

Češnja sorte Shpanka je postala znana pred več kot 100 leti, njeni ustvarjalci pa veljajo za ljubiteljske vrtnarje. Drevesa te sorte najpogosteje gojijo na domačih vrtovih v Ukrajini, Rusiji in Moldaviji.
Rastlina je močno drevo, ki doseže do 6 metrov višine. Njegova krošnja je zmerno listnata. Deblo in zrele veje so rjave. Le mlade veje so svetlo rjave. Ker so veje postavljene pravokotno, se pod težo plodov pogosto zlomijo.

Ta sorta ima dolge liste – do 8 cm. Zeleni listi se nahajajo na rožnatih pecljih. Vsako socvetje vsebuje do tri velike cvetove. Jagode te češnje, bordo barve, lahko tehtajo do 5 gramov. So nekoliko sploščene in razkrivajo sočno rumeno meso. Sok je običajno svetlo rdeč.

Koščico je vedno mogoče ločiti od pulpe brez dodatnega napora. Češnja Shpanka vključuje podvrste, kot so pritlikava Shpanka, katere višina komaj doseže 3 metre, Bryansk Shpanka, ki lahko zraste do 4 metre, Kursk (enake višine), Shimskaya (srednje velik pridelek, odličen za gojenje v severnih regijah), Donetsk, velikoplodna in zgodnja. Pri gojenju na slednji parceli lahko pridelek poberemo že v začetku poletja.

Glavne značilnosti

Čeprav strokovnjaki češnjo Španka smatrajo za samooplodno, je za zagotovitev obilne letine najbolje gojiti opraševalce, kot so Stojkaja, Griot Ostheimski, Griot Ukrainski in druge češnje v bližnjem vrtu. Plodovi so običajno skoncentrirani na poganjkih in šopnih vejah prejšnjega leta, kjer tvorijo grozde. Prve plodove pričakujemo 5–7 let po sajenju.

Sorta je zmerno zgodnje rodna. Pričakuje se lahko stabilen letni pridelek. Češnja doseže vrhunec rodnosti pri 15 letih. Povprečni pridelek je približno 35–40 kg na drevo. Občasno lahko z enega drevesa poberejo več kot 50 kg. Njena življenjska doba običajno ne presega 25 let. Jagode imajo sladek okus z značilno trpkostjo.

V toplih južnih regijah se obiranje začne konec junija. V zmernem podnebju lahko zrele jagode uživamo šele 10. julija. Če jih poberemo pozno, plodovi ponavadi odpadejo.

Ta sorta dobro prenaša mraz, ni preveč dovzetna za bolezni in škodljivce ter je enostavna za nego. Jagode se ne prevažajo dobro. Med skladiščenjem hitro izgubijo tržni videz in okus.

Značilnosti nege

Čeprav sorta dobro prenaša suhe dni, je zalivanje priporočljivo v času aktivne rastne sezone. Prvič naj bi to storili aprila in maja (ko češnje cvetijo) in ponovno v drugi dekadi junija (ko začnejo plodovi zoreti). Na drevo se ne sme uporabiti več kot tri vedra vode. Priporočljivo je, da območje okoli debla zastiramo z žagovino ali kompostom. Potrebno je tudi občasno pletje in rahljanje zemlje. Nujno je tudi spomladansko gnojenje z bordojsko mešanico in gnojili, ki vsebujejo dušik.

Če je pomlad hladna in dolgotrajna, lahko drevesa poškropite s prekuhano vodo, v kateri je raztopljen med.

Ista raztopina je učinkovita med cvetenjem. Gnojenje se izvaja trikrat na sezono. Jesenska priprava drevesa na zimo vključuje čiščenje odpadlega listja in trave ter prekopanje. Deblo bo treba tudi pobeliti. Pozimi je priporočljivo, da okoli debla nakopičite sneg, ga rahlo stisnete in prekrijete s plastjo žagovine. Pomembno je tudi čiščenje krošnje.

Bolezni in škodljivci

Monilijska pegavost je glivična bolezen, ki prizadene poganjke, listje in plodove. Spomladi poškropite s Horusom. Poleti je v hladnem in vlažnem vremenu učinkovit Skor. Prekomerna uporaba gnojil, ozebline ali opekline lahko povzročijo gumozo. Zdravljenje vključuje odstranjevanje smolnatih izrastkov. Priporočljivo je tudi zdravljenje z bakrovim sulfatom.

Nato prizadeta območja premažemo z vrtno smolo. Okužbe s sajasto plesnijo povzročajo sive lise na listju, ki se kasneje razvijejo v črno prevleko. Pomaga lahko škropljenje z raztopino bakrovega oksiklorida, mešanico bakra in mila ali bordojsko mešanico. Če se pojavi češnjeva sluzasta žaga, je treba drevesa po obiranju obdelati z Inta-Vir, Aktara ali Iskra. Karbofos, Rovikurt in Actellic so učinkoviti proti češnjevim rilčkam.

Prednosti in slabosti

Prednosti sorte vključujejo dobro odpornost na mraz in sušo, dosledno visoke in naraščajoče donose iz leta v leto, dobro odpornost na moniliozo in kokomikozo, zgodnje zorenje in dolgo obdobje plodovanja. Plodovi vsebujejo veliko vitaminov, mikroelementov, koristno fruktozo, pektin, glukozo in tanine.

Slabosti: veje postanejo krhke (zahteva redno obrezovanje), pogojna samooplodnost (za opraševanje potrebuje druge sorte), nizka stopnja rodnosti, slab rok trajanja in prenosljivost ter velika velikost drevesa, zaradi česar je težko skrbeti zanj in obirati jagode.

Videoposnetek »Češnjeva španka«

Ta videoposnetek vas bo naučil o negi sorte češenj Shpanka.