Koristne lastnosti in značilnosti gojenja tibetanskega izopa

Opis in območje razširjenosti tibetanskega hijacinta

Lophanthus je član rodu Polypteridaceae v družini Lamiaceae. Je trajnica, zelnata podgrmovnica, visoka do 1,5 m, s tetraedrskimi stebli in velikimi (do 9 cm), suličastimi listi z nazobčanimi robovi. Cveti z dolgimi, klasastimi socvetji bele, rumenkaste, lila ali vijolične barve.

Naravno ga najdemo v vzhodnoazijskih državah, v gorah Tibeta in Himalaje. V zasebnih vrtovih ga pogosto gojijo kot zdravilno in medovito rastlino; razvili so celo okrasno sorto "Zlati jubilej".

Rastlina ima več imen. Znanstveno se imenuje Agastachys rugosa, medtem ko je splošno ime korejska meta zaradi podobnih socvetij in pripadnosti isti družini. Obstajajo tudi tibetanske in janeževe sorte, ki imajo skupen videz in se razlikujejo le po aromi listov.

Agrotehnične zahteve

Gojenje trave je precej enostavno. Uspeva na zmerno rodovitni, sončni legi. Tla so lahko katera koli, tudi peščena ali kamnita, če so le dobro navlažena. Rastline dobro prezimijo (prenašajo temperature do -30 °C).

Čas in tehnologija sajenja

Korejsko meto lahko razmnožujemo z delitvijo korenin ali semeni. Slednje je najlažje, saj imajo semena zelo visoko stopnjo kalitve. Poberemo jih septembra in sejemo pred zimo ali aprila-maja. Majhna, maku podobna semena preprosto raztresemo po površini, redno navlažimo in prvi poganjki se pojavijo v 5-6 dneh. Rastlino lahko vzgojimo tudi iz sadik. Z delitvijo korenik se grmi razmnožujejo jeseni ali zgodaj spomladi.

Značilnosti nege

Nega rastline obsega zalivanje, rahljanje zemlje in občasno gnojenje. Med cvetenjem mora biti zalivanje intenzivno in redno. Kot gnojilo se lahko uporabi kompost ali mineralni kompleks. Organsko gnojilo je najbolje uporabiti spomladi, fosfor in kalij pa med cvetenjem. Pogostost gnojenja je odvisna od stanja rastline. Izkušnje kažejo, da ta rastlina ni izbirčna glede gnojil.

Zbiranje in priprava surovin

Za zdravilne namene se nabira le nadzemni del rastline. V prvem letu sajenja poganjke odrežemo sredi julija, v naslednjih letih pa dvakrat: zgodaj poleti in septembra. Odrezano zelišče obesimo, da se posuši, ali pa ga razprostremo pod krošnjo. Po sušenju ga sesekljamo, damo v papirnate ali platnene vrečke in shranimo na suhem mestu do enega leta.

Semena rastline se ne uporabljajo v zdravilne namene. Tudi socvetja, v katerih so se že oblikovala, niso primerna za žetev.

Video: "Prednosti in škoda tibetanskega lofantusa"

V tem videoposnetku so opisane koristne lastnosti rastline in njena uporaba.

Kemična sestava in koristne lastnosti

Zelišče vsebuje koristne snovi, ki imajo spodbuden učinek na celotno telo: alkaloide, flavonoide, tanine in grenke snovi, organske kisline (6 vrst), terpene (8 vrst), obilo vitamina C, tanine, rutin in estre. Te sestavine so odgovorne za zdravilne lastnosti rastline. V ljudskem zdravilstvu se uporablja:

• za čiščenje toksinov, izboljšanje presnove in okrevanje po bolezni;
• za lajšanje živčne napetosti;
• kot protivnetno in baktericidno sredstvo;
• za izboljšanje imunosti in tonusa;
• za normalizacijo krvnega tlaka pri hipertenzivnih bolnikih;
• za znižanje holesterola;
• kot pomožno sredstvo pri prehladih;
• za težave z genitourinarnim sistemom pri moških.

Verjame se, da blazine in vzmetnice, napolnjene s travo, izboljšujejo spanec in lajšajo glavobole.

Zdravila na rastlinski osnovi so nežna do telesa in imajo dolgotrajen učinek. To pomeni, da se njihovi učinki ne pojavijo takoj, temveč se čutijo še nekaj časa po koncu zdravljenja.

Uporaba v kozmetologiji

Uporaba tega tibetanskega zelišča v kozmetologiji je posledica njegove sposobnosti odpravljanja kožnih bolezni, regeneracije in pomlajevanja celo globokih plasti povrhnjice. Izvleček rastline je vključen v kreme proti staranju, serume in balzame za krepitev las.

Zeliščni poparki se uporabljajo predvsem v domači kozmetologiji. Dobro tonirajo in gladijo kožo ter se lahko uporabljajo za pripravo mask. Stisnjen sok, razredčen z vrelo vodo v razmerju 1:10, je odličen tonik, ki ga lahko uporabite po umivanju. Svež sok je priporočljiv za masažo lasišča za zdravljenje izpadanja las.

Za zdravljenje dermatitisa in ekcema lahko iz svežih listov naredite gel. Zmeljite jih v pasto, dodajte nekaj kapljic emulzije riciniola in 2 žlici olivnega ali jelkinega olja ter dobro premešajte. Gel shranite v hladilniku.

Uporaba v ljudskem zdravilstvu

Za ohranjanje telesa v dobri formi je priporočljivo, da vsak dan, zjutraj in zvečer, pojeste nekaj svežih listov. Za zdravilne namene se zelišče uporablja v več oblikah.

Čaj

Pri pogostih boleznih, nizkem hemoglobinu in prebavnih težavah je koristen čaj. Za njegovo pripravo prelijte 1 čajno žličko zelišča s skodelico vrele vode, pustite stati 5–7 minut in po želji dodajte sladkor ali med. Vsak dan popijte 3 kozarce te aromatične pijače.

Sirup

Uporablja se kot ekspektorans pri prehladu in kašlju ter za krepitev telesa po bolezni. Za pripravo najprej naredite prevretek iz 100 g zelišča in 1 litra vode, nato dodajte 1,5 kg sladkorja in kuhajte na majhnem ognju, dokler se sladkor popolnoma ne raztopi. Ohlajen sirup jemljite po eno žlico do petkrat na dan.

Olje

Eterično olje ima močne antibakterijske lastnosti in se uporablja v živilski, parfumski in kozmetični industriji. Tekoča, skoraj brezbarvna tekočina se pridobiva s parno destilacijo iz svežih zelišč in vsebuje 0,3–0,5 % eteričnih olj. Največji izkoristek olja se doseže s predelavo socvetij.

Infuzija

Zeliščni poparek se uporablja tako zunanje kot notranje. Za notranjo uporabo ga pripravimo tako, da 1 žlico zelišča dodamo 200 ml vrele vode, pustimo stati nekaj ur, nato pa precedimo in popijemo 1/2 skodelice do trikrat na dan. Napitek krepi krvne žile in srce, izboljšuje prebavo ter delovanje sečil in spolovil.

Za zunanjo uporabo pripravite na enak način, vendar podvojite količino (2 žlici na 200 ml). Končana mešanica se uporablja za brisanje kože, prizadete z ekcemom in glivicami, pomirjanje grla pri bolečem grlu in izpiranje las.

Prevretek

Ta zeliščni poparek je učinkovit pri težavah z dihali, vključno z astmo, bronhitisom, pljučnico in tuberkulozo. Priprava je enostavna: 100 gramov posušenega zelišča prelijte z 1 litrom vrele vode, pustite vreti 7–10 minut, ohladite in precedite. Pijte 1/2 skodelice pred obroki. Po želji lahko dodate malo sladkorja.

Vinska tinktura

Vinska tinktura je manj močna kot alkoholna tinktura, ima pomirjujoč učinek, krepi imunski sistem ter izboljšuje prebavo in apetit. Za pripravo zdravila preprosto prelijte 100 g posušenega zelišča z 1 litrom suhega belega vina, pustite stati tri tedne, občasno pretresite, nato pa precedite. Vzemite 1 čajno žličko trikrat na dan.

Kopel

Za pomlajevanje kože so koristne kopeli z napitkom iz svežih listov 1-2 krat na teden. Najprej pripravite napitek v termosu z uporabo 2 žlic listov na 200 ml vode. Pustite stati približno eno uro, precedite in vlijte v kopel. Temperatura vode ne sme preseči 38 °C. Po tretmaju je zagotovljeno odlično počutje.

Škoda in kontraindikacije za uporabo

Za uporabo zelišča ni strogih kontraindikacij, vendar je zdravljenje najbolje začeti z majhnimi odmerki, saj je možna individualna intoleranca. Prekoračitev odmerka je lahko nevarno v primerih hipotenzije, tromboflebitisa, nosečnosti in dojenja.

V vzhodni medicini velja korejska meta za edinstveno rastlino, ki lahko daje moč in energijo, kar pomaga pri premagovanju katere koli bolezni. Poleg tega ima rastlina okrasno vrednost, saj okrasi vrt ne le s svojim zelenjem, temveč tudi z bujnim cvetenjem.