Posebnosti sorte kosmulje Krasnoslavyansky

Posebnosti

Strokovnjakom je uspelo razviti novo sorto s križanjem odličnih sort kosmulje Orion in Avenarius, ki sta bili takrat na voljo. Rastlina je kompakten, rahlo razrasel grm, ki doseže višino do 1,5 metra. Njeni pokončni poganjki so pri dnu svetlo rjavi, na konicah pa svetlo zeleni. Površina je prekrita s številnimi ostrimi trni, zato morajo biti vrtnarji pri obiranju previdni.

Za rastlino so značilni majhni, rjavi popki. Listi so široko zaobljeni, srednje veliki in zeleni. Nosijo tanke, srednje dolge zelene peclje. Cvetovi so majhni in nekoliko zvonaste oblike.

Vsaka jagoda tehta povprečno približno 4,3 grama. Plodovi so okrogli in rahlo podolgovati, temno rjave barve. V notranjosti so številna semena in sočno, sladko meso z rahlim trpkim okusom.

Zgoraj opisana sorta kosmulje Krasnoslavjanski se ponaša tudi s številnimi prednostmi. Mednje spadajo zgodnje obiranje plodov, kompaktna rast in sladke, nežno mesnate jagode, ki niso le lepe, ampak tudi prenesejo prevoz, ne da bi izgubile svoj tržni videz ali hranilno vrednost. Slabosti vključujejo številne trne na grmu, plodove, ki se po popolnem zorenju ne držijo dobro na vejah, in povprečno raven imunosti na nevarne glivične okužbe.

Značilnosti pristanka

Pri sajenju kosmulj je zelo nezaželeno saditi jih med sadnim in koščičastim sadjem. Maline in ribez so slabi predhodniki. Idealna tla za gojenje kosmulj so bogata s hranili, rahlo kisla, z dobrim zadrževanjem vode in zračenjem ter s podtalnico vsaj 1,2 metra pod površino. Plevel je treba odstraniti iz zemlje tik pred sajenjem.

Sajenje je priporočljivo jeseni (konec septembra - začetek oktobra) ali s prihodom pomladi. Za kosmulje je najbolje izbrati sončno, pred vetrom zaščiteno mesto. Grmi, posajeni v senci, ne bodo uspevali. Za gojenje kosmulj je priporočljivo rahlo pobočje ali dvignjeno mesto.

Dva meseca pred jesensko sajenjem zemljo pognojite. Če sadite spomladi, luknjo pripravite jeseni. Premera naj bo do 70 cm in globine približno 60 cm. Napolnite jo z izkopano zemljo, dodajte dve vedri humusa, eno vedro šote, približno 200 gramov superfosfata in 250 gramov lesnega pepela. Namesto zadnje komponente lahko uporabite 30 gramov kalijevega sulfata. V vsako luknjo nalijte dve vedri vode in jo pokrijte z zemljo.

Običajno se na parceli razprostre do 9 kg komposta na kvadratni meter in se jo obdeluje. Za sajenje so primerne eno- in dvoletne sadike. V idealnem primeru naj ima sadilni material odprt ali zaprt koreninski sistem. Za spomladansko sajenje je priporočljivo kupiti sadike, shranjene v posebnih posodah.

Malo pred načrtovano sajenjem odstranite vse mehke vršičke, poškodovane ali suhe dele korenin s poganjkov. Ne sme ostati več kot sedem brstov.

Sadiko za 1 uro postavite v vodo, nato pa v glineno gnojevko. Za pripravo vzemite 10 litrov vode, dodajte 1 kg preperelega gnoja in 5 g Kornevina.

Na dnu luknje se naredi nasip. Sadika se postavi pod kotom, koreninski vrat pa se potopi do globine 6 cm. Po sajenju je treba zemljo stlačiti. Okoli sadike se izkoplje majhen rob. Sadiko zalijemo z do 20 litri vode. Potrebno je zastirkati z žagovino ali suho zemljo. Sadiko je treba obrezati. Med grmi pustite do 1,5 metra razdalje, med njimi in sosednjimi drevesi pa do 3 metre.

Nega grmovja

Kaj vključuje nega? Najprej in predvsem je bistvenega pomena pravilno obrezovanje. Za oblikovanje grma se uporablja klasična metoda. V prvem letu se enoletne poganjke obrežejo za tretjino. Nepoškodovanih ostane največ štirih bazalnih poganjkov. Obrezati je treba vse poškodovane, nesposobne za življenje, pritlične in nenormalno rastoče veje.

V drugem letu se poganjki letošnje sorte skrajšajo tudi za tretjino. Pusti se največ osem bazalnih poganjkov. V tretjem letu se obrezovanje izvaja na podoben način. Grm naj bi običajno imel 10–17 vej različnih starosti. Od petega do sedmega leta je priporočljivo redčenje. Veje, ki so že stare od pet do sedem let, se odstranijo. Obrezovanje je priporočljivo jeseni.

Kosmulje je treba zalivati ​​med rastno sezono. Prvo zalivanje opravimo, ko se oblikujejo novi poganjki (maj-junij). Drugo zalivanje opravimo, ko se jagode oblikujejo in dozorevajo (druga do tretja dekada junija). Predzimsko zalivanje je treba izvajati od tretje dekade septembra do druge dekade oktobra. Uporabite 2-6 veder vode na grm. Po zalivanju je treba nanesti zastirko.

Zgodaj spomladi grmičevje pognojimo s posipanjem kalijevega sulfata po površini tal v odmerku 15 gramov na kvadratni meter. Po končani žetvi lahko pridelke pognojimo s kompleksnimi gnojili. Učinkovita se je izkazala mešanica mulleina v razmerju 1:10 ali ptičjih iztrebkov v razmerju 1:20, 10 gramov sečnine, 8 gramov kalijevega sulfata in 20 gramov superfosfata. Gnojenje lahko začnemo dve do tri leta po sajenju.

Pri pripravi grmovja na zimo morate zbrati in sežgati odpadlo listje, ga obdelati z bordojsko mešanico proti škodljivcem, zemljo pod grmovjem poškropiti s kalijevim permanganatom, obrezati, gnojiti, kopati in ustvariti zastirko iz suhe zemlje ali kakovostne šote.

Zatiranje škodljivcev in bolezni

Najpogostejše bolezni, ki prizadenejo to sorto kosmulje, so pepelasta plesen, bela pegavost in antraknoza. Pepelasta plesen prizadene listje, poganjke in jagode ter jih prekrije z belo prevleko. Preden se brsti odprejo, je priporočljivo, da grmovje obdelate z raztopino bakrovega sulfata v odmerku 30 gramov na 10 litrov vode. Med rastno sezono uporabite Topaz. Bela pegavost se pojavi kot sive lise s temno rjavim robom.

Preden se brsti odprejo, uporabite Nitrafen v odmerku 300 gramov na 10 litrov vode. Antraknoza se kaže s temno rjavimi pikami. Deset dni po obiranju je treba grmovje obdelati z bordojsko mešanico. 100 gramov raztopine se običajno razredči v 10 litrih vode. Med škodljivci, ki lahko škodujejo kosmuljam, so kosmuljev molj, geometrijski molj in listne uši. Proti tem škodljivcem so učinkovite raztopine bakrovega sulfata, Metaphos, Nitrafen, Karbofos in Actellic.

Video: "Nasveti za kosmulje"

Ta videoposnetek vam bo dal nekaj koristnih in zanimivih nasvetov o negi kosmulj.